V ponedeljek 12. 7. 2010 so se v Sloveniji začele razprodaje. Navadno trajajo tri tedne, največ pa lahko trgovci akcije podaljšajo na 60 dni. Pripravili smo vam nekaj nasvetov za učinkovito nakupovanje:

1. Udobno se obujte in oblecite.

Obujte udobne čevlje, saj vas bodo v nasprotnem primeru prav hitro začele boleti noge, dobite.. več v članku:

Začele so se poletne razprodaje!

V teh dneh se povsod v vsej svoji veličini bohotijo koprive in čakajo na nabiralca, ki jih bo utrgal in zaužil, saj se kar same ponujajo, da jih utrgamo in preizkusimo njihove zdravilne učinkovine. Vendar bodite previdni, da vas s svojimi dlačicami ne opečejo. Previdnost velja predvsem pri nežni otroški koži, na kateri lahko opeklina pusti zelo hude posledice.

Velika kopriva ali Urtica dioica je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu pa so srčasti, sivozelene barve, spodaj pokriti s krhkimi dlakami, ki se zapičijo v kožo in spečejo ter izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah.

Njene zdravilne učinkovine so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. V starogermanski mitologiji so verjeli, da je kopriva boginja strele, ki hkrati blagoslovi naše zdravje in nas opeče, če nismo previdni. Tudi na naših tleh se ljudje zelo dobro zavedajo zdravilnih učinkov velike koprive. V spomladanskem času se mladi listi uporabljajo kot dodatek juham, omakam in solati. Uporabljamo jo lahko tudi namesto špinače. Sicer so listi zelo primerni za pripravo čaja.

Koprive – boginje strele, ki hkrati blagoslovijo in žgejo

Bolj kot se približuje poletje, bolj smo vse odločene, da bomo tokrat v kopalke resnično skočile z zavidljivo izklesanimi teleščki. Spet je tukaj čas, da se upremo nesramno dobremu sladoledu, da se izvijemo iz slastnega kakavastega objema čokolade, in da udobje domače sedežne zamenjajo enormne količine svežega zraka in pogled na pokrajino, ki zaradi našega turbo teka, beži mimo.

Med velikonočnimi prazniki sem se precej uspešno skrivala pred vsemi grozečimi kosi potice, zlobnimi čokoladnimi zajčki, ki prežijo, da bi se v trenutku moje šibkosti obesili na moje prijetno mehke boke, in pred celo četico sorodnikov, ki so navdušeno vabili na skupinsko kopičenje kalorij. Popolnoma nepripravljeno pa me je žal zasačil stric PMS, ki me je za nekaj dni spremenil v požrešnega pujska, ki je blaženo krulil ob vseh napolitankah, čipsu in čokoladnih jajčkih ter zagnano protestiral, ko je napočil čas za tisto urico in pol teka.

Več v članku:

Mikavno fit: En izklesan telešček prosim!

Pri nas uspevata dve vrsti oljk: divja ter navadna oljka. Divja raste v Istri, pa tudi v Vipavski dolini in na Goriških Brdih. Navadno oljko pa predvsem gojijo, čeprav raste tudi v divjini. Razlika je tudi v tem, da so plodovi divje oljke manjši kot pri gojeni.

Samo drevo je imelo skozi zgodovino velik pomen, sploh v času starih Grkov, ki so oljko kot drevo častili, saj je bila simbol rodnosti, slave in miru. Slavila je zmagovalce, predstavljala pa je tudi simbol očiščenja in večnosti.

Zdravilni učinki plodov oljke so bili znani že v davni zgodovini. Uživamo lahko oljkine plodove in liste. Čaj iz posušenih oljčnih listov znižuje krvni sladkor in krvi pritisk.

Zdravilni učinki oliv in olivnega olja

Čemaž so poznali že Rimljani in mu dajali prednost pred česnom. Že takrat so namreč vedeli, da ima vse, kar imata čebula in česen skupaj, povrhu vsega pa še klorofil. Ohranil se je vse do današnjih dni, saj so ljudje dobro poznali njegove zdravilne učinke in ga sadili (čebulice) v bližini svojih domov. V naravi pa za zasajevanje skrbijo mravlje, ki črna semena raznašajo naokrog.

Za vse tiste, ki čemaža ne poznate; zelo podoben je šmarnicam. Največja razlika med njima je, da vonj čemaža zelo močno spominja na česen. Ta značilen vonj prepoznate, če delček lista zmečkate med prsti. Okus je veliko bolj pekoč kakor česnov. Najdete ga v senčnih predelih gozda, kjer je plast humusa zelo globoka. Užitni so vsi deli rastline. Liste se nabira aprila in maja, v višjih predelih tudi še v juniju, najboljši so pred cvetenjem. Dodajajo se v solate, juhe, v regrad in motovilec. Poleti in pozimi se nabirajo čebulice.

Čemaž – zdravilo narave

Žafran (crocus sativus) ali pravi žafran uvrščamo v družino rož perunikovk, kamor denimo spadata tudi sibirska in vodna perunika. Cvetje je modro-vijolične barve in vsebuje oranžni pigment. Gre za rastlino, ki izvira iz JZ Azije ter Južne Evrope, dandanes pa jo gojijo in ročno obirajo tudi v Španiji, Južni Ameriki, Grčiji, Italiji ter Iranu. Pravi žafran se razlikuje od progastega ter pomladanskega žafrana, obeh vrst, ki uspevata tudi v Sloveniji.

Kakšne so lastnosti in uporaba pravega žafrana?

En gram žafrana stane približno 15 evrov. Že v srednjem veku so se pojavili ponarejevalci, na ponaredke te rastline pa lahko naletite tudi danes. Poznavalci opozarjajo, da je cena 5 evrov ali manj na gram sumljiva, saj žafran velja za najdražjo začimbo na svetu. Lahko ga uporabimo kot popestritev rižote, sicer pa je ena izmed glavnih sestavin španske paelle. In kakšen je njegov okus? Nekateri ga opisujejo kot med z okusom po kovini, drugim pa se zdi sladko-grenak. Žafran prispeva k rumeni obarvanosti jedi, v katerih je prisoten (npr. nekaterih sirov), spada pa tudi med priljubljene začimbe vegetarijanskih jedi.

Spoznajte žafran – najdražjo začimbo na svetu!

Uporaba ognjiča ima dolgo zgodovino. Rimljani so ga kot naravno barvilo v kuhinji uporabljali kot nadomestek pregrešno dragega žafrana. V starem Egiptu je bil ognjič znan kot sredstvo za pomlajevanje. V dobi srednjega veka so ognjič uporabljali v bolj mistične namene – venci ognjiča pod posteljo naj bi varovali med spanjem. Stara modrost pa pravi, da je ognjič tudi napovedovalec vremena – če so njegovi cvetovi po 8. uri zjutraj še zaprti, bo tisti dan deževalo.

Vsestranski ognjič

Če jih želimo pravilno negovati, moramo najprej vedeti nekaj osnov o njihovi zgradbi. Ustnice z zunanje strani pokriva koža obraza, z notranje pa sluznica ustne votline. Med kožo in sluznico je vrinjena prehodna koža – ustnična rdečina, ki se po zunanjem izgledu, histološki zgradbi in po lastnostih razlikuje od kože obraza in od sluznice ustne votline. (D. Fajdiga: Koža. Pami, 1998)

Poroženevanje ustnic je manj izraženo kot pri koži obraza, zato pilinge, ki jih sicer uporabljamo za obraz, na ustnicah izpustimo. Vseeno pa jih občasno lahko, med tem ko si ščetkamo zobe, na rahlo pokrtačimo ter s tem povečamo prekrvavitev in odstranimo morebitne luske. Dobro prekrvavljene ustnice dajejo polnejši in bolj zdrav izgled.

Več v članku:

Popolne ustnice

Če imate sončno stran, lahko zasadite navadno bršljinko, in sicer na zanjo ugodnejšo južno stran. Navadna bršljinka je viseče rasti s temno zelenimi listi. Cveti bogato in neprekinjeno skozi vse poletje do prve zmrzali. Cvetovi so rdeči, roza, beli ali temno rdeči.

Med bršljinko lahko nasadite enoletnico bidenis. To je bujna rastlina z rumenimi cvetovi. Bidenis ljubi sonce in vodo. Lahko pa se odločite za navadne pelargonije, ki so ena izmed najstarejših okenskih oziroma balkonskih rastlin. Tudi pelargonije cvetijo vse leto, ljubijo sonce in so nezahtevne rože. Cvetovi so lahko različnih barv, najpogostejši pa so rdeči, roza, lila in oranžni cvetovi.

Več si preberite tukaj: Nasveti za balkonsko cvetje