V teh dneh se povsod v vsej svoji veličini bohotijo koprive in čakajo na nabiralca, ki jih bo utrgal in zaužil, saj se kar same ponujajo, da jih utrgamo in preizkusimo njihove zdravilne učinkovine. Vendar bodite previdni, da vas s svojimi dlačicami ne opečejo. Previdnost velja predvsem pri nežni otroški koži, na kateri lahko opeklina pusti zelo hude posledice.

Velika kopriva ali Urtica dioica je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu pa so srčasti, sivozelene barve, spodaj pokriti s krhkimi dlakami, ki se zapičijo v kožo in spečejo ter izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah.

Njene zdravilne učinkovine so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. V starogermanski mitologiji so verjeli, da je kopriva boginja strele, ki hkrati blagoslovi naše zdravje in nas opeče, če nismo previdni. Tudi na naših tleh se ljudje zelo dobro zavedajo zdravilnih učinkov velike koprive. V spomladanskem času se mladi listi uporabljajo kot dodatek juham, omakam in solati. Uporabljamo jo lahko tudi namesto špinače. Sicer so listi zelo primerni za pripravo čaja.

Koprive – boginje strele, ki hkrati blagoslovijo in žgejo

Bolj kot se približuje poletje, bolj smo vse odločene, da bomo tokrat v kopalke resnično skočile z zavidljivo izklesanimi teleščki. Spet je tukaj čas, da se upremo nesramno dobremu sladoledu, da se izvijemo iz slastnega kakavastega objema čokolade, in da udobje domače sedežne zamenjajo enormne količine svežega zraka in pogled na pokrajino, ki zaradi našega turbo teka, beži mimo.

Med velikonočnimi prazniki sem se precej uspešno skrivala pred vsemi grozečimi kosi potice, zlobnimi čokoladnimi zajčki, ki prežijo, da bi se v trenutku moje šibkosti obesili na moje prijetno mehke boke, in pred celo četico sorodnikov, ki so navdušeno vabili na skupinsko kopičenje kalorij. Popolnoma nepripravljeno pa me je žal zasačil stric PMS, ki me je za nekaj dni spremenil v požrešnega pujska, ki je blaženo krulil ob vseh napolitankah, čipsu in čokoladnih jajčkih ter zagnano protestiral, ko je napočil čas za tisto urico in pol teka.

Več v članku:

Mikavno fit: En izklesan telešček prosim!

Oljka (Olea europaea) je vrsta sredozemskega drevesa, ki najbolje uspeva na sredozemskem podnebju. Njen plod so olive.

Pri nas uspevata dve vrsti oljk: divja ter navadna oljka. Divja raste v Istri, pa tudi v Vipavski dolini in na Goriških Brdih. Navadno oljko pa predvsem gojijo, čeprav raste tudi v divjini. Razlika je tudi v tem, da so plodovi divje oljke manjši kot pri gojeni.

Samo drevo je imelo skozi zgodovino velik pomen, sploh v času starih Grkov, ki so oljko kot drevo častili, saj je bila simbol rodnosti, slave in miru. Slavila je zmagovalce, predstavljala pa je tudi simbol očiščenja in večnosti.

Zdravilni učinki plodov oljke so bili znani že v davni zgodovini. Uživamo lahko oljkine plodove in liste. Čaj iz posušenih oljčnih listov znižuje krvni sladkor in krvi pritisk.

Zdravilni učinki oliv in olivnega olja

Pomlad je že dodobra razgrnila svoje barve po vsej deželi. Na plano so pokukale vse spomladanske rastline in se pokazale v vsej svoji lepoti in vonju. Med lepe in dišeče rastline spada tudi čemaž ali Allium Ursinum.

Čemaž so poznali že Rimljani in mu dajali prednost pred česnom. Že takrat so namreč vedeli, da ima vse, kar imata čebula in česen skupaj, povrhu vsega pa še klorofil. Ohranil se je vse do današnjih dni, saj so ljudje dobro poznali njegove zdravilne učinke in ga sadili (čebulice) v bližini svojih domov. V naravi pa za zasajevanje skrbijo mravlje, ki črna semena raznašajo naokrog.

Za vse tiste, ki čemaža ne poznate; zelo podoben je šmarnicam. Največja razlika med njima je, da vonj čemaža zelo močno spominja na česen. Ta značilen vonj prepoznate, če delček lista zmečkate med prsti. Okus je veliko bolj pekoč kakor česnov. Najdete ga v senčnih predelih gozda, kjer je plast humusa zelo globoka. Užitni so vsi deli rastline. Liste se nabira aprila in maja, v višjih predelih tudi še v juniju, najboljši so pred cvetenjem. Dodajajo se v solate, juhe, v regrad in motovilec. Poleti in pozimi se nabirajo čebulice.

Čemaž – zdravilo narave

Ognjič je zdravilna rastlina rumeno-oranžnih cvetov, ki zraste do 40 cm visoko. Domnevno izhaja iz Egipta. Ima izrazito rumene do oranžne cvetove, značilnega ostrega vonja.

Uporaba ognjiča ima dolgo zgodovino. Rimljani so ga kot naravno barvilo v kuhinji uporabljali kot nadomestek pregrešno dragega žafrana. V starem Egiptu je bil ognjič znan kot sredstvo za pomlajevanje. V dobi srednjega veka so ognjič uporabljali v bolj mistične namene – venci ognjiča pod posteljo naj bi varovali med spanjem. Stara modrost pa pravi, da je ognjič tudi napovedovalec vremena – če so njegovi cvetovi po 8. uri zjutraj še zaprti, bo tisti dan deževalo.

Vsestranski ognjič

Ljudje se pogosto premalo zavedamo pomena zdravih zob. Resda je najpomembneje, da je naša ustna higiena ustrezna, a tudi obisk zobozdravnika ni zanemarljiv. K dobri ustni higieni spada obvezno ščetkanje dvakrat na dan po dve minuti, poleg katerega strokovnjaki priporočajo še uporabo nitke vsaj enkrat dnevno. Zobno ščetko naj bi menjali vsake 3 mesece, priporočljiva pa je uporaba zobne paste, ki vsebuje fluor.

Obisk zobozdravnika: Zobozdravnika bi moral vsak obiskati vsaj enkrat letno, pa se kljub temu posamezniki pogosto to odločijo storiti šele takrat, ko že občutijo bolečino v zobeh. Obisk pri zobozdravniku večini ljudem predstavlja pravo muko, redki pa so tisti, ki obisk strokovnjaka izkoristijo za to, da se naučijo česa o ustni higieni in hkrati poskrbijo za boljše ustno zdravje. Zobozdravnik je namreč prava oseba za to, da nam o tem svetuje. Če ga obiskujemo redno, je večja verjetnost, da ne bo prišlo do težav z zobmi, ali da se bodo vsaj hitreje odpravile.

Več v članku:

Poskrbite za lep in zdrav nasmeh

Ščitnica je majhna, vendar izredno pomembna, žleza z notranjim izločanjem. To pomeni, da proizvaja hormone in jih oddaja v kri, ki jih nato razporedi po celem telesu. Ščitnica izloča hormona T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin), ki ju mora biti ravno dovolj. Njuno delovanje uravnava hipofiza, ki leži v možganih, sicer pa ščitnica nadzoruje tudi delovanje drugih žlez, denimo jajčnikov in nadlevične žleze.

Včasih deluje preveč (prekomerno proizvaja hormone) ali premalo (količina hormonov ščitnice je prenizka). Ščitnica se lahko tudi poveča – vse tri spremembe so povezane z določenimi simptomi. Če je preveč aktivna, to imenujemo hipertiroza, najpogosteje se z njo soočajo ženske med 20. in 50. letom starosti. Simptomi, ki namigujejo na povečano delovanje (preveč hormona tiroksina), so predvsem pohitreni presnovni procesi, pogoste driske, motnje v spanju, utrujenost, občutljivost na svetlobo, povečano potenje, občutek vročine itd.

Več v članku:

Težave s ščitnico – pogosta nevšečnost žensk

Koža je ogledalo našega zdravja in počutja. Na suho kožo vplivajo več dejvnikov: suh zimski zrak, klimatske naprave, veter, agresivna čistila in prehrana. Suho kožo pogosto povzroča nezadostno vživanje maščobnih kislin. Uživajte omega 3 in omega 6 maščobne kisline v razmerju 1:1. Te maščobe vnesite v vsakdanjo prehrano. Uživajmo deviško olje, avokado, orehe, kokosovo olje in laneno olje. Na dan spijte vsaj dva litra čiste vode, da koža dobi dovolj vlage. Navadno vodo osvežimo z rezinami limone, limete ali pomaranče ali z vejico sveže mete. Priporoča se pitje nesladkanih čajev in uživanje čim več sadja in zelenjave.

Suha koža potrebuje veliko vlage. Izogibajte se uporabi močnih mil in čistil. Obraz umivajte s toplo vodo, nikoli z vročo vodo. Savnam in pretirani uporabi pilingov se raje odrečite. Ravno tako tonikom, ki vsebujejo alkohol. Namesto tuširanja uporabljajte kopeli, ki jim lahko dodate mandljevo, olivno ali jojoba olje. Glavni razlog suhe kože je zmanjšana tvorbi lipodov v roženem sloju. Nepravilna nega in prevelika izpostavljenost pa lahko privedeta tudi do bolezni zelo suhe kože, to je atopični dermatitis.

Več v članku:

Domači recepti za nego suhe kože

Fresh dobro vpliva pri prehladu in glavobolu. Namenjen je osvežitvi in odpravi utrujenost, na potovanju, v športu, v savni, ipd.

Fresh je naraven proizvod na bazi olja mente in ekstrakta rastline žen – šen (Panax ginseng).

Lahko ga inhalirate tako, da kapnite par kapljic v vrelo vodo, lahko pa si zmasirate glavo pri glavobolu, ali kapnite par kapljic pod nos, na dlesni…ipd. osvežuje dah, relaksira, zmanjšuje nestrpnost, ščiti pred komarji in ima, ter blaži srbenju ob piku žuželk. Vzame se tudi kot kapljice na kocki sladkorja. Fresh M3 blaži simptome prehlada, odmašuje dihalne poti in pomaga pri dihanju.

Izdelek lahko kupite v spletni trgovini Božen cosmetics.